-
1 beg
[beɡ] 1. past tense, past participle - begged; verb1) (to ask (someone) for (money, food etc): The old man was so poor that he had to beg in the street; He begged (me) for money.) prosjačiti2) (to ask (someone) desperately or earnestly: I beg you not to do it.) rotiti•- beggar2. verb(to make very poor: He was beggared by the collapse of his firm.) bankrotirati, obubožati- beg to differ* * *[beg]1.transitive verbprositi, rotiti; izprositi si;2.intransitive verbberačiti, moledovatiI beg your pardon, beg pardon — prosim, kaj ste rekli?to beg the question — smatrati zadevo za rešeno; izvijati seto beg leave to do s.th. — prositi za dovoljenje za nekajI beg to differ — oprostite, da se z vami ne strinjam
См. также в других словарях:
sméti — smém nedov. (ẹ ẹ̑) z nedoločnikom 1. izraža dovoljenje, soglasje: smem iti na izlet; smel je obiskati otroka v bolnici; smel si je ogledati njihovo novo hišo; elipt. zdravnik mu je obljubil, da bo smel čez nekaj dni domov // v vprašalnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika